Ona

Ko je ni, se počutim praznega. Spoznal sem jo pred dvema letoma. Dobro se spomnim tistega dne, ko smo skupaj sedeli v njegovi sobi. Njegova postelja me še danes spominja na tisti dogodek. Bil je poletni dan, mogoče ne tako lep in sončen kot tisti, vendar dovolj sončen zame, saj se sva se takrat prvič spoznala. Mislim, da sem se jo sprva kar malo bal, saj se je samozavestno postavila v vsej svoji veličini. Prihajala je od daleč, zato si je moje zanimanje pridobila še toliko hitreje. Priznam, da je tuje skoraj vedno bolj zanimivo in skrivnostno, kot domače. Ona ni bila izjema. Hitro se je ogrela zame in že je bila v mojih rokah. Blizu mene se je počutila zelo lagodno, sproščen pa sem bil tudi jaz. Strah je hitro izginil. Ko sva se prvič dotaknila, sem vedel, da ne gre samo za en poletni dan. Romanca se je začela. Dobro se je razumela tudi z njim, tako da smo se skoraj vedno družili skupaj. V troje je bilo vedno bolj zabavno – in še vedno je! Lepo mi je, ker do nje ne čutim prav nobene obveznosti in tudi ona ne pričakuje nič od mene. Kadar sva skupaj, sva oba srečna in to je najbolj pomembno. Rad imam šišo – vedno in povsod.

MR