… saj so priložene vrečke. Zdaj je prišel še sok. Vlak presenečenj. Na ulicaj Delhija vlada pričakovan kaos, ki pa je to le na prvi pogled. Promet je tekoč, pa čeprav si vsako vozilo lasti celotno cestišče, osebna vozila, tovornjaki, avtobusi, taksiji, motorne rikše, rikše s kolesom, krave in seveda ljudje. Prehodila sva kar veliko, zašla tako v revni predel in njegove ozke ulice kot tudi v bolj urejen in zelen del mesta. Še predno mi je uspelo dokončati prejšne misli, že sva prispela v Agro. Hitro sva plačala na železniški postaji, ki naju je odpeljal do druge postaje v tem mestu in od kjer imava vlak za Jaipur, Agra Fort. Hitro odloživa prtljago in že sva na poti do spomenika ljubezni. Taksist naju sicer prepričuje, da ga najameva za cel dan, kar bi pomenilo 230 RS – vključeni ogledi turističnih atrakcij.
Naj opišem, kako sedimo na tem vlaku. Poleg mene na levi strani ob oknu sedi Golob, nasproti njega moški, ki se mi zdi zelo prijazen, leta 95 pa je študiral v Sheffieldu. Sedaj se pelje v Jaipur, kjer poučuje elektrotehniko.
Oh, od zadnjega vpisa v tale mali dnevnik je minilo že kar nekaj časa, predvsem zato, ker enostavno ni časa. Ves čas se nekaj dogaja, ko pa mirujeva pa počivava. Trenutno sedim na vrhu najinega hotela v mestecu Jaisalmer, sredi puščave Thar. Mesto je zelo majhno in mirno v primerjavi z ostalimi, ki sva jih obiskala. Ima le 78.000 prebivalcev. Sem sva prišla danes, 29.3., po naporni vožnji iz Jodhpurja. 5 ur in pol kolikor je trajala vožnja se sliši zelo malo, ko pa enkrat sediš na avtobusu, ko se ustavljaš neštetokrat in je poleg tega še gneča in vročina, je vse skupaj precej naporno. Med vožnjo sem skušal spati, a nisem bil pretirano uspešen – kot tudi Andrej, ki sedaj leži v sobi z bolečinami, katerih vzrok ne veva. Upam, da bo že jutri bolje, ko se nama obeta ogled mesta in utrdbe nad njim, ki jo sedaj opazujem v barvah sončnega zahoda. Morda gre samo še za eno trdnjavo, ki jo bova srečala na poti, morda pa le izstopa od tiste v Agri, Jiapurju in Jodhpurju. Zanimivo je, da znotraj nje še vedno živijo ljudje, kot tudi to, da lahko tam prespiš kot turist, ob seveda temu primerni ceni.
MR
