Ojoj, sedaj smo že 9.4., torej je za nama že več kot polovica potovanja, jaz pa sem v takem zaostanku s pisanjem dnevnika. Razlog je, da ni časa oz. kadar koli je čas, za razliko od prejšnih potovanj, kadiva šišo in potem se mi ne da pisati. Sediva na letališču v Bangaloreju, čez slabo uro pa letiva v Gojo, kjer bova preživela 10 dni. Tega se kar veselim, saj bova končno videla tudi morje, od katerega pa ne pričakujem kaj veliko. Letališče ni nič posebnega. Velika čakalnica z nekaj turisti in veliko domačinov. Za manjši prigrizek sva zapravilo toliko, kot sva nekje plačevala za prenočišče, od 250 do 300 RS. Današnji dan se ni začel dosti drugače od prejšnih. Spala sva v Mysoreju, ki je od Bangaloreja oddaljen 3 ure vožnje z avtobusom. Soba, za katero sva v neposredni bližini avtobusne postaje plačala 300 RS, je bila najgrša. Čeprav mi je dosti vseeno za izgled prostora v katerem spim, pa vseeno lahko naredim lestvico. Zopet sva bila deležna zakonske postelje, ki jo nisva izkusila le v Delhiju. Občutek vročine ob vstopu je dal vedeti, da noč ne bo podobna prijetnemu spomladanskemu spancu v domači postelji. K sreči je bil tokrat precej uporaben ventilator na stropu, ki pri najmanjši moči ni pihal premočno – prižganega sva imela do jutra. Ob včerajšni vselitvi je fant, ki nama je pokazal sobo, iz nje hitro vzel televizor, saj bi v nasprotnem primeru morala plačati 50 RS več. Dodatna pogajanja glede cene so hitro odpadla, kljub najini ponudbi, da lahko odstrani tudi stole in mizo ter s tem zniža ceno še za dodatnih 50 enot Indijske valute. V prostoru sta bili dve luči, ena z neonsko žarnico, druga z navadno, na stropu pa že omenjeni ventilator. Da lahko eno izmed izmed izbranih stvari aktiviraš, je za to očitno potrebnih 8 stika, ki so bila nameščena poleg vrat. Kmalu ugotoviš uporabnost stikal. Dva sta namenjena svetilom, eden je za aktivacijo ventilatorja, ki ga potem nadziraš s še dodatnim vrtečim se nadzornikom. S četrtim aktiviraš vtičnico poleg stikal, ki v nasprotnem primeru ne deluje, ostali pa so, med njimi je enem narisan tudi zvonec, neuporabni. Kabli iz stikal se seveda razpredajo po sobi. Stikala v Mysoreju niso bila tako zabavna kot tista v Ootacamundu (Ooty), o katerih morda še pišem.
MR