S seboj odneseva še zadnje kapljice sadnega napitka, ki ga jaz pijem že prav s težavo. Biti pijan od vodke je precej drugače kot od piva. To ugotavljam vsakič znova, predvsem naslednji dan – dobro, takrat je že bolje. Že stojiva pred vrati, aha, sva že na vrsti. Nisem pričakoval varnostnikov tipa Global. Hello, se vljudno pozdravimo, ko me nežno zaustavi in doda: »Couples only. Come back in 15 – 20 minutes.« Ok, si rečeva in odideva nazaj proti obali. Alkohol v meni je postajal vedno bolj živ, večer pa vedno bolj mrtev. Ustaviva se v lokalu na plaži. Ne vem zakaj sem si naročil še eno pivo, med tem ko je bil Andrej bolj priseben, spil je celo tretjino Breezerja. Malo še posediva in lokal zapustiva z neporavnanim računom. Včasih je treba tudi malo privarčevati. Sledil je obisk drugega lokala, tokrat si naročiva hrano. Ponovno zelo nespametna odločitev z moje strani. Odštevam sekunde do odhoda, gledam stol pri sosednji mizi in se čudim, kako jih lahko tako veliko število sploh postavijo. Andrej zajema juho kot da gre za zadnjo večerjo. Ne vem več kam naj gledam. Dobro, počasi, tiho, en za drugim, kot da se ne poznava, odhajava. Couples only, mi nekdo ponovno reče. Fino. Tito’s je res . Ne vem ali mi je bilo v sobi vroče ali ne, zaspal sem kot bi treznil. Da, do jutra sem se streznil.
Logična poteza je bila, da sva brez pomisleka zapustila Bago in se napotila nazaj na jug, na plažo Palolem. Baga – grda plaža, polno ležalnikov in ljudi, neprijazni domačini, draga in neudobna prenočišča, Tito’s in še kaj. Lastniku brez pojasnila predava ključ, kljub temu, da sva plačala za 2 nočitvi. Denar ni vse. Majhno razdaljo sva premagala s štirimi avtobusi v nekaj urah (Baga – Mapusa – Panaji – Margao – Palolem). Zgodaj popoldan sva ponovno stopila na plažo, ki sva jo prekmalu zapustila. Namestila sva se v hišico, kjer sva živela že pred odhodom. Mia, človk’ ti je zaspal, mi je prišlo na misel, ko sem pod sosednjo bambusovo kočo zagledal žensko, ki je uživala v popoldanskem počitku. Danes je res vroče. Andrej razmišlja, da bi postal voznik svojega avtobusa. V posel skuša zvabiti tudi mene in potem bi si izmenjavala volan na relaciji Ljubljana – Portorož. Potnike bi pobirala povsod za cesto, za dogovorjene postaje se ne bi zmenila, saj bi delovala neodvisno. Tudi cena vozovnice bi bila minimalna, morda kar zastonj. Love bus? Mogoče.
MR
